About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 42. Poglavjih: Akvaristika, Morske ribe, Ribe kostnice, Ribje jedi, Ribolov, Sladkovodne ribe, Son ni ostri i, arkoplavutarice, Kitolov, Velika plamenka, Poto na postrv, Ribolov kraljevih rakovic na Aljaski, Elektri na jegulja, Hrustan nice, Elektri ni organ, Postrvi, Ve ec, Evropski som, Sulec, Beli amur, Morske spake, Zeti, Lipan, Orada, Sku a, Plo i, Psevdorazbora, Bolen, Frater, Brancin, Kosalj, Linj, Sabljarka, Klen, Pravi somi, Smu, Ciplji, Rde eoka, Pezdirk, Ov ica, Jez, Kova, Podust, Ogrica, Morska aba, Brada, rnorepka, Lipani, Zelenika, Platnica, uke, Bodika, Kirnja, Glavo i, Pisanica, Ribon, par, Gof, Rde a bodika, krge, Zobatec, Babica, abovke, Krapovci, Gavuni, Drst, Akvarij, Iglica, Holostei, Muharjenje, Pic, Pagar, Salpa, Kapenta, Saveta, Vr a, Elektri ne ribe, Jata, Sladkovodna riba, Vobler, Panola, Pela ke ribe, Lithognathus olivieri, Ribi, Akvaterarij, Beli arjenje, Brodet. Izvle ek: Kitolov je lov na kite predvsem zaradi mesa in olja. V prvih oblikah kitolov sega vsaj 3000 pr. Kr.. Razli ne obalne skupnosti imajo dolgo zgodovino s pre ivljanjem s kitolovom in iz nasedlih kitov. Industrija kitolova je nastala z organizacijo flote v 17. stoletju in nastankom konkuren ne nacionalne industrije kitolova v 18. in 19. stoletja ter uvedbo ladje za predelovanje skupaj s skladi enjem kitov na ladjah v prvi polovici 20. stoletja. Z napredkom tehnologije in pove anim povpra evanjem je ulov dale presegal stablino populacijo kitov. V poznih 30 letih 20. stoletja je bilo ubitih ve kot 50.000 kitov na leto. Do sredine stoletja je bilo e znano da se populacija kitov ne oblavlja ampak se njihovo tevilo mo no zman uje. Leta 1986 je Mednarodna komisija za kitolov uvedla moratorij na komercialni kitolov, tako da si je populacija le-teh lahko opomogla. eprav moratorij ni bil uspe en pri prepre evanju izumrtja nekatrih vrst kitov zaradi previsokega lova, je sodobni kitolov predmet napete razprave. Kitolovu naklonjene dr av...
