About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 27. Poglavjih: Brglezi, Drozgi, Kralji ki, Lastovke, Malaconotidae, Muharji, Penice, Sinice, Srakoperji, Strnadi, Str ki, Vrabci, Vrani, korci, kor evci, krjanci, inkavci, Modra oja, korec, Kos, Doma i vrabec, Siva vrana, Str ek, Velika sinica, Repnik, Plav ek, Breguljka, Pevci, Evroazijski brglez, Poljski krjanec, Mo virska sinica, Dolgorepka, Kme ka lastovka, Meni ek, Rjavi srakoper, Vrbji kova ek, Rumeni strnad, Pitohui dichrous, Gorska sinica, opasta sinica, Rjavoglavi srakoper, Ta ica, Komatar, Gril ek, rnoglavka, marnica, Slegur, Planinska kavka, Cikovt, Severni kova ek, Ifrita kowaldi, Drevesni plezal ki, Skalna lastovka, Rde eperuti kor evec, Beloglavi strnad, Carar, Ostrogle, Gozdni strnad, Kalin, Bulo Burti Boubou. Izvle ek: Modra oja (znanstveno ime Cyanocitta cristata) je ptica pevka in pripadnica dru ine vranov. Prebiva na obmo ju Severne Amerike. Modra oja pri opazovanju okoliceModra oja meri v dol ino od kljuna do repa 22-30 cm in tehta okoli 70-100 g, z razponom kril od 34-43 cm. Na glavi je prisoten op, katerega polo aj je odvisen od razpolo enja ptice. Perje na opu, hrbtni strani telesa, krilih in repu je sivkasto modre do srednje modre barve, na obrazu in trebu ni strani telesa pa bele barve. Na krilih in repu so prisotni nebesno modri, beli in rni pasovi. Vrat je obrobljen s rnim obro em, ki se razteza na stranska dela glave. Kljun, noge in o i so rne barve. Samci in samice so skorajda enaki, razen tega, da so samci rahlo ve ji od samic. Kot pri vseh modro obarvanih pticah tudi pri modri oji ne daje modre barve pigment v perju, pa pa je ta posledica interference svetlobe zaradi notranje strukture perja, kar imenujemo tudi strukturno obarvanje. e je modro pero polomljeno, modra barva izgine. V splo nem so sprejete tiri podvrste modrih oj, in sicer: Domuje v Kanadi in na severu Zdru enih dr av Amerike. Je najve ja med podvrstami, perje je svetlo modro. Domuje v obalnem pasu od Severne Karoline...
