About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 30. Poglavjih: Dru bena geografija, Fizi na geografija, Geomorfologija, Kartografija, Matemati na geografija, Topografija, Zemeljsko povr je, Reliefne oblike, Zemljevid, Geodezija, Denudacija, Tabula Peuntingeriana, Erozija, Preperevanje, Geografski informacijski sistem, Biogeografija, Nadmorska vi ina, Zra na stereo fotografija, Zemljepisna irina, Erozijski krog, Zemljepisna dol ina, Hidrologija, Atlas, Kartografska projekcija, Oceanografija, Google Maps, Poldnevnik, Razvodje, Izostazija, Triangulacija, Soliflukcija, Permafrost, Prostorsko planiranje, Kvartar, Trojane, Brezstropa jama, Regolit, Izoterma, Nivacija, Regionalna geografija, Reambulacija, Izobara, Kroki, Razvodnica, Preval, Triangulacijska to ka, Vulkanska jama, Skica terena, Edometer. Izvle ek: Zemeljsko pov je (zemeljsko ) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere. Je podro je stika med slednjo in ozra jem, torej med tlemi in atmosfero planeta, pa tudi prvobitno ivljenjsko okolje loveka, tj. antroposfera. Slednje velja le za kopno povr je Zemlje, ki prekriva 29 odstotkov celote, medtem ko povr je na dnu svetovnih oceanov zavzema 71 % celotne povr ine. S preu evanjem povr ja Zemlje se ukvarja geografska znanost. Povr je Zemlje je skupek raznolikih povr inskih oblik, ki so jih oblikovali mnogi procesi tako v geolo ki preteklosti kot v dana njem asu. Skoraj v celoti med te procese sodijo eksogeni (zunanji oziroma zni evalni) procesi, kot so razli ne vrste preperevanja in denudacije, pretakanja povr inskih in podzemnih voda, delovanja ledenikov in vetra, ter endogeni (notranji oziroma zvi evalni) procesi, kot sta tektonika in ognjeni ka aktivnost. Posamezne predele povr ja sicer v veliki meri zaznamuje ena skupina preoblikovalnih procesov, a svojo vlogo pri dovr itvi kon ne podobe povr ja, z izjemo povr ja pod oceani, igrajo tudi mnogi drugi procesi. Iz tega izhaja pomembno dejstvo, da je vsak predel povr ja na planetu vsota zelo razli nih dejavnikov, katerih raz...
