About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 77. Poglavjih: Karantanija, Mongolsko cesarstvo, Osmansko cesarstvo, Rimsko kraljestvo, Kijevska Rusija, Neapeljsko kraljestvo, Gali ko-volinska kne evina, Rimski imperij, Pape ka dr ava, Francoska Tretja republika, Francoska etrta republika, Bizantinsko cesarstvo, Sovjetska zveza, Nem ko cesarstvo, Ilirske province, Socialisti na federativna republika Jugoslavija, Ruski imperij, Avstro-Ogrska, Nem ka demokrati na republika, Vol ka Bolgarija, Kraljevina Jugoslavija, Sveto rimsko cesarstvo, Ciprsko kraljestvo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Republika obeh narodov, Pomorske republike, Rimska republika, Frankovsko cesarstvo, Weimarska republika, Dubrovni ka republika, Korzi ka republika, Dr ava Slovencev, Hrvatov in Srbov, Prusija, Kne evina Teodoro, Nem ka zveza, Zvezna republika Nem ija, Zlata horda, Avstrijsko cesarstvo, Modra horda, Prvo Francosko cesarstvo, Galski imperij, Severnonem ka konfederacija, Murska republika, Aragonsko kraljestvo, Italsko kraljestvo, Drugo francosko cesarstvo, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Demokrati na federativna Jugoslavija. Izvle ek: Mongolsko cesarstvo oz. Mongolski imperij (mongolsko, Mongoljin Ezent Guren ali, Ih Mongol Uls) je bil imperij, ki se je v 13. in 14. stoletju raztezal od vzhodne Azije do vzhodne Evrope. Bil je najve ji celovit imperij v zgodovini love tva, saj je v asu najve jega obsega leta 1279 meril okrog 33 milijonov km in segal od Donave do Japonskega morja ter od Arktike do meja Bengalije na jugu. Na ozemlju, ki je predstavljalo petino vsega kopnega na Zemlji, je takrat ivelo ve kot 100 milijonov prebivalcev, zato ga imenujemo tudi Mongolski svetovni imperij. Nastal je z zdru itvijo mongolskih in tur kih plemen na ozemlju dana nje Mongolije, od koder se je pod vodstvom D ingiskana, ki je bil progla en za vladarja vseh Mongolov leta 1206, za el iriti proti vzhodu, zahodu in jugu. Za irjenje je imela najve zaslug mongolska vojska, ki je tela verjetno prek...
