About the Book
Vir: Wikipedia. Strani: 40. Poglavjih: Eksplozije, Industrijske nesre e, Letalske nesre e, Nesre e na vodi, Prometne nesre e, Smrtno ponesre eni ljudje, Marc Aaronson, Bhopalska nesre a, Zadnji spust po Savi, Po ar v bolni nici svetega Antona, Eksplozija, Katastrofa v Texas Cityju, Nedelinska katastrofa, Pra na eksplozija, Podvodna eksplozija, Eksplozija v Gerdecu, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa, Eksplozija v Oppauu, Letalska nesre a v Smolensku 2010, Oleg Tverdohleb, Eksplozija v Bombaju, Otto Kretschmer, Bla Arni, Stevie Ray Vaughan, Andrej Komac, Wolfgang Luth, Albert I. Belgijski, Emilio Zapico, Petar Drap in, Fran Jesenko, Prometna nesre a, Rene Le Begue, Andreas Ioannides, Richard Abegg, Daniel Murray Bayne Galbraith, Abdul El Salem Mohamed Aref, Lambros Lambrou, Vojin Popovi, Edvard Ferjan i, Bob Sweikert, Edward Higgins White II., Rafael Eitan, Boris Trajkovski, William Wyatt Bibb, Ulrich Kleemann, Stearne Tighe Edwards, Smithson Tennant, Juliusz Edward Kleeberg, Jo e ater, Philip Neville Ellis, Hugh Poynton Radley, Kristjan Cavazza. Izvle ek: Bhopalska nesre a (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhuj o industrijsko nesre o na svetu. Zgodila se je v no i iz 2. na 3. december leta 1984 v Bhopalu, v tovarni pesticidov Union Carbide India Limited (UCIL) v Madja Prade v Indiji. Izpustu strupenega plina metil izocianata in drugih kemikalij iz tovarne je bilo izpostavljeno ve sto tiso ljudi. Ocene glede smrtnih rtev se razlikujejo. Prva uradna potrditev takoj njih smrtnih rtev je bila 2.256 ljudi in vlada iz Madja Prade je potrdila, da je v nesre i umrlo 3.787 ljudi. Ostale vladne organizacije so ocenile, da je smrtonosni plin terjal pribli no 15.000 rtev, drugi pa ocenjujejo, da je 3.000 ljudi umrlo v nekaj tednih, naslednjih 8.000 ljudi pa je umrlo od bolezni, povezanih s strupenim plinom. Vlada je leta 2006 potrdila, da je uhajanje plina povzro ilo 558.125 po kodb, vklju no z 38.478 za asnimi in delnimi ter 3.900 hudimi in t...
